Papua Nova Gvineja

Devet časovnih pasov oddaljena dežela je res drugi svet. Različna plemena med seboj po večini niso ravno v dobrih odnosih, mogoče tudi zaradi dejstva, da se ne razumejo, saj na Papui govorijo okoli 800 različnih jezikov. Gorata dežela na ekvatorju, ki jo skoraj v celoti prekriva tropski deževni gozd. Potovanje je zaradi omenjenih geografskih lastnosti po kopnem zelo oteženo, zato prevozi potekajo predvsem z letali in plovnimi sredstvi, kjer je to možno. Nacionalni simbol je »bird of paradise« (zelo težko se to ptico vidi v naravi), domačini radi žvečijo orešček, ki zobe obarva rdeče (in ob tem tudi privzdigne razpoloženje), tradicionalna hrana je »saksak« (škrobnata jed, ki nekoliko spominja na kruh), ob posebnih priložnostih pa prebivalci celotne vasi stopijo skupaj in pripravijo »mumu« (meso pripravljeno v enostavni peči iz vročega kamenja, logistično zahteven podvig) in celo leto nestrpno pričakujejo »singsing« v Goroki, kjer med seboj tekmujejo različna plemena v plesnih in pevskih spretnostih. Ljudje so ponosni na svojo kulturo in običaje, iskreni in hvaležni ter zdravnike v svoji vasi sprejmejo z izrednim gostoljubjem, saj ti postanejo del njihove skupnosti.
Na Papuo so potovale že številne odprave iz Slovenije. Delovale so bodisi v Papuanskem višavju v  bolnišnici v Pimagi, ki so jo zgradili, vendar pozabili, da bolnišnica potrebuje tudi zdravnike ali pa na različnih otokih, do katerih se potuje v tradicionalnih kanujih. In kar je posebnost Papue – skoraj do zadnjega, oziroma včasih res do zadnjega ne veš, kje točno boš delal. In prav to je čar Papue – dežele, kjer lahko pričakuješ nepričakovano.

površina = 462.840 km2
4.705.126 prebivalcev
življenjska doba = 58,5 let
povprečno 4,2 otroci na žensko
1 zdravnik na 12.375 prebivalcev

Petra Grbec, Helena Biasizzo (za kontakt pisite na info@stpm.org)